Championat de France 2017

Da bi začeli z zgodbo o letošnjem francoskem državnem prvenstvu se moramo vrniti leto nazaj na svetovni pokal v St. Andre-ju. Na tretji dirki so nas poslali severno zahodno proti Laragnu, kjer je bil cilj. Ta dirka ima v mojem spominu posebno mesto, saj sem dirko zmagal proti franconskimi hotshot-i, ampak še bolj pa sem si zapomnil, pa kakšnem norem terenu smo leteli. To je res creme de la creme teren za dirke. In tako sem si zabiču, da se sem še vrnem. Ko sem videl, da je letos francosko državno prvenstvu v Laragnu (19.8 – 25.8.2017), sem skenslal svetovni pokal in se prijavil na njihovega državca. Jošta (Napreta, kakopak) ni bilo treba veliko prositi in že sva v petek 18. sedla v bronasto puščico (fabio) in počasi odpeketala proti obljubljeni deželi.

Na poti sva v Milanu pobrala še najinega balkanskega bojevnika Yassena Savova in zjutraj prispeli na kraj prizorišča. Utrujeni od poti smo bili veseli slabega vremena v soboto, ki je bila sicer namenjena treningu. Posledično smo trenirali spanec, ki pa je ključen del vsakega tekmovanja, saj ga je vedno v pomanjkanju. Zvečer sledi manjša ceremonija in pogostitev v središcu starega mesteca. So far so good. Domov nas spodi mrzel severni
veter, ki pa ima večje implikacije kot je sprva razvidno.

Močan severni veter nas v nedeljo prestavi kakih 40 km zahodno na manjše smučišce Montclar. Lokalci pravijo, da je to območje precej zaščiteno od močnega severa in se lahko leti tudi ko malo vzhodno žge 100km/h. Kot naš Lijak na burjo. Kakorkoli, vreme je gut, dirka ima veliko točk in z Joštom sva ready. Pred štartom po zraku precej razbija, stebri so neformirani in je zelo tečno, če ne že nevarno, saj vsi silimo v isti kot. Prvih par km je vse po protokolu, letimo hitro in visoko in ni nekih trikov, potem pa pride dobrih 20 km starega dobrega grebenskega letenja, kjer se Remy, Hamard, Wirtz, Cazaux in jaz strgamo iz ketne in gre res na glavo. Vmes se odločim, da če bo kaj počilo, se takoj stegnem po rezervo. Cel čas smo na polnem gasu in naredimo kar veliko razliko napram ostalim. Tako smo že blizu ciljnega doleta, v katerga se zapodim prvi. Remy z XL padalom me vmes ujame, dodatno še izgubim par sekund, ker zadnjega cilindra ne obrnem v prvo (teličkova napaka), tako zmaga Remy pred mano in Hamardom. Najlepši tako v zraku (brez heca) in na tleh je dobrih 10min zaostal ampak vseeno med top 30. V cilju pride do mene Cazaux in mi pravi "ni slabo za nefrancoza." Besede iz ust svetovnega rekorderja v hitrosti na manjše trikotnike, mi pogreje srček.

Severnik se ne umiri, zato gremo naslednji dan spet smučat! Vreme podobno, nekaj več zahodnega vetra ampak tudi kakih 100 ali 200 m višja baza. Imamo podobno dirko kot prvi dan, le vrstni red je zamenjan in tokrat nas tišijo malce bolj stran od grebena, saj to naj ne bi bilo zanimivo. Ah, vedno paše mal powerce par metrov stran od skal. No tokrat se napačno odločim za štart, tako da takoj zaostanem in sledi izkoriščanje sledi tekmovalcev pred mano, da ujamem prvo bojno linijo, kjer smo vsi prijatelji. Jošt je bolje odpeljal prvo polovico in rabim nekaj časa, da ga ujamem. Kakorkoli, spet smo isti v ospredju in začne se ta žmohten del, saj zadnji del odletimo po dolini in je malce bolj tricky. Jošt se super znajde v tem delu in je med nami, ki smo spredaj ampak relativno nizko. Razmere so bile precej zanimive, saj je kup malih konvergencnih linij, ki naredijo ogromno razliko. Tako Cazaux in Hamard uspeta splezati nad nas in nadzirata situacijo. Takoj za njima sem jaz z Caronom, vendar iz ozadja in višav prihajajo ostali. V cilj gremo nad jezero, kjer se ustavi čas in potem je treba še do pristanka, kamor pa ni težko priti, čeprav je relativno visoko. Jošt na žalost malce izgubi pozicijo in je v ciljnem doletu malce za mano. Tako koncam na šestem mestu, zmagovalec pa je Hamard zaradi viška leading točk. Pristanem povsem brez moči in z hudim glavobolom in to je tudi začetek mojega križevega pota.

Noč ima svojo moč in to izkusim na lastni koži, saj jo zaradi prekuhavanja večino prebedim in sem zjutraj kot kak zombi. Pred dirko skočim v lekarno po najmočnejše droge. Doping kontrole sigurne ne bi prestal. Veter se je umiril, tako da gremo danes na Chabre, ki je mišljen kot glavni štart tega tekmovanja. Tableti primejo, vreme je top in dajo nam 100 km zanke proti severu. Jošt ima nekaj težav po vzletu, zato kmalu pristane nazaj, ampak vse pravočasno reši in je pripravljen za akcijo. Noro letenje! Baze na 3000m+, 6m/s stebri in teren da te prime na dvojko! Noro res, zato smo sem prišli. V zraku pa milijon jadrilic. Od nonstop, gas do dile dirkanja si vzamem par sekund in pridem do katarze, da to je to, zaradi tega hodim na dirke in ni ga boljšega letenja kot surfanje baz na treh jurjih, čez nor teren in s kup prijatelji! Ok, nadaljujmo, do cilja je še daleč in ne tako enostavno. Naredimo zadnjo obratno in ostaja nam še dobrih 20 km do cilja. Tja letimo v veter in direktna špura pelje po sredi doline. Pri nabiranju višine za preskok naletim na težave, malce prevec grem popraviti zahodno, med tem mi ostali splezajo gor, sam pa izgubim njihov steber. Aaaa živčen zlom, na koncu dirke takšna napaka. To me stane veliko časa. Med tem me ujame tudi Jošt in vsak po svoji strani doline greva proti cilju. Trudim se karkoli nadoknaditi ampak je prepozno, Remy je zmagal in jaz sem 8 minut za njim. Uf škoda, ampak lahko bi bilo slabše. Kmalu po pristanku tableti spustijo in sem spet v agoniji. Sledi ležanje in smiljenje samemu sebi. Ampak Jošt zelo lepo skrbi zame, punce ta je za užent!

Zopet naporna noč, pred in po zajtrku je na sporedu doping in potem začnemo dan. Tokrat imamo malce vec zahodnega vetra zato gremo kakih 20km severno na zahodni štart, tam kjer je bila prejšni dan zadnja obratna točka. Tokrat je disciplina postavljena proti vzhodu, čez mesto Gap in do jezera Lac de Serre Poncon, kjer je postavljnih par lokalnih trikov. Francoski team leader Didier se ekstra potrudi in nama z Joštom obrazloži dolinske vetrove in kako odpeljati dirko. Nov epski dan, v zraku pa postaja mrzlo saj cakamo nad 3500m. Klub manjšemu nesporazumu s časi uspem dobro štartati in gremo zopet z znanimi fantici na polno proti pompoznim hribimo severnovzhodno od Gap-a. Potem sledi velik preskok proti gorovju severnozahodno od Gap-a. Tu uspem ujeti konvergencno linijo, kar me postavi v špico in visoko. Mocni stebri nas katapultirajo na 3800m, zato preskok čez jezero ni nič posebnega, obnemo točko, navijemo in gremo nazaj. Tu pa je trik dneva, saj se je kasneje izkazalo da so bile tri variante, in naša (od celotne prve grupe) mogoče ni bila najbolj posrečena. Vržemo se v manjšo dolino severno od jezera, kjer nismo pričakovali tako močnega zahodnega vetra. Na trenutke nas rikverca na grebenu, tako da ni posebej lušno. Še tisti, ki ponavadi ne jamrajo, so po dirki izrekli mnenje, da je bilo na meji. Tu se dobro znajdem in sem daleč najvišji od grupe zato nadaljujem proti naslednji točki, kjer pa je treba preskočiti še en masiven greben. Medtem pa se nad ciljem ulije ploha in jamranje pilotov za nami zaradi vetra je botrovalo, da so tekmo ustavili. Dirko končam na tretjem mestu, ampak razlike so male, tudi Jošt je malo za mano.

Končno sledi ena normalno noč da sem se malo naspal. K sreči je tudi vreme v četrtek slabo, zato skenslajo in je čas za regeneracijo in zdravnika. Ta mi da antibiotike tako da sem zvečer že dobr. Čas za profesionalni doping, razlika je očitna! Jošt je tudi boljše volje, ker mu ni treba več gledat mojega tečnega obraza. Zvezde so se poravnale za zadnji dan, vprašanje pa je ali bomo znali to izkoristiti. Vreme za zadnji dan je precej spremenljivo. Nestabilna atmosfera, južni veter in občasna prekrivanja je groba ocena. Sestavijo kratih 61 km zigzag z vetrom proti severu, kjer je cilj tam, kjer smo imeli štart na prejšni dirki. Drama se začne že na štartu, saj vmes neha pihati in se zacne muditi, na tleh pa nas je še ogromno. Po manjših težav sem cca 30 min pred štartom v zraku in začne se borba. Gor gre zelo slabo, vse je intervalno in lovimo ozke balone. Vmes imam še epizodo s prostim letalcem, ki se mi zapelje direktno v obraz, tako da se z napol wingoverjem - napol prevlečenim padalim izognem njegovim štrikom za cel meter. Za tem se pozicioniram za njim, dvignem vizir na čeladi in mu zapojem par lepih slovenskih besed. Kmalu se umirim in čas je za dirko. Na preskoku iz štarta proti naslednemu grebenu Jošt kraljuje z višino in očitno optimalno linijo, saj nas nabije da je kr joj. Spredaj Yassen napada kot stekel pes in kljub pokritemu vremenu so razmere dobre in seka tudi po ravnini. Sam naredim par napačnih odločitev, zato mi prva skupinica v kateri je tudi Jošt uide. Ujamem jih šele med ciljnim doletom. Yassen nam v svojem stilu z brezkompromisnim in tveganim letenje da lepo šolsko uro, saj nas nabije za 8 minut. Jošt pa je zaradi leading tock na 6. mestu, kljub temu da smo ga pohopsali v ciljnem doletu. Jaz končam z vsemi overall konkurenti, tako da do večjih sprememb ne pride. Edino Jonathan Marin je z današnjim drugim mestom naredil dovolj razlike, da je splezal na tretje mesto v overall razvrstitvi, tik za Honorin Hamardom in Pierre Remy-jem, ki je tako po naslovu svetovnega prvaka postal še državni prvak. Zasluženo, kakopak! V nežnejši lestvici je švicarka Yeal Margelisch suvereno zmagala pred francozinjima Merly Delferriere in Lambert Sandy. Kar se naju tice, Jošt spleza na 17. mesto, jaz pa sem padel na 6. mesto. Vredu, nimava za jamrat :)

Tako, francosko državno prvenstvo je izpolnilo vsa pričakovanja. Tekmovanje je bilo na zelo visokem nivoju, teren je fantastičen in letenje na povprečno vreme je vrhunsko. Ni čudno, da so svetovna velesila, ob takem peskovniku človek težko ostane neizkušen drugje po svetu. Z Joštom sva enotna, še prideva nazaj!

Au revoir!

Tilen Ceglar