Nekaj o prostem letenju

Avtor: Stane Kranjc

Že kot otrok sem se navduševal za letala in letenje. Najprej sem izdeloval in spuščal prostoleteče modele letal, pri dvajsetih sem se zapisal letenju z zmaji, pri tridesetih so me navdušila jadralna padala in potem BASE skoki in letenje z wingsuitom - letalno obleko. Wingsuit, jadralno padalo in zmaj, so najbolj genialne in preproste brezmotorne letalne naprave. Ker so lažje od letalca, jih lahko prenašamo v nahrbtniku ali na ramenih, noge pa nam služijo za vzlet in pristanek. Z izkoriščanjem vzgornikov v zraku podaljšujemo čas letenja, s padali in zmaji lahko preletimo razdalje od nekaj deset do več sto kilometrov.

Letenje je za mene izredno doživetje, čeprav takrat počnem za ves ostali svet nekoristne in življenjsko nevarne stvari. Včasih se počutim kot Richard Bach na svojih letalskih potepanjih s starim dvokrilcem, spet drugič kot Exupery v knjigi 'Veter, pesek in zvezde'. Pri letenju z wingsuitom s preko 200 km/h nekaj deset metrov nad strmim pobočjem podoživljam občutke pilota reakcijskega lovca.

Pravzaprav sem vesel, da sem drugačen. S prijatelji in znanci, s katerimi se družim, se dobro zavedamo, da življenje lahko v polnosti živimo le na način, da ga doživljamo in ne samo opazujemo. Danes živimo v čudovitih časih. Kadar nas ob lepem, sončnem in ne preveč vetrovnem dnevu pot zanese pod gore med Krvavcem in Stolom, na južno obrobje Trnovske planote ali pa v okolico Tolmina in Kobarida, v zraku skoraj vedno opazimo številna jadralna padala in še kakšnega zmaja med njimi. Vsakovrstne oblike letenja so v razvitem svetu postale dostopne skoraj vsakomur, ki si to želi. Še pred dobrim stoletjem so naši predniki zavidali letenje samo pticam. Vendar je bilo človeku dano leteti že pred davnimi leti, saj so fizikalne zakonitosti letenja obstajale od nekdaj. Pred iznajdbo in uporabo pisave ter tiska se je znanje širilo počasi po ustnem izročilu, pri tem se je lahko izkrivilo ali porazgubilo. To je tudi razlog, da se je spomin na letenje v davni preteklosti ohranil samo v pravljicah in pripovedkah, ki pa so lahko le zbledel opis resničnih poskusov letenja. Tudi pisnih virov ni veliko. Napisani so tako, kot so dogodke videli in razumeli v tistih časih.

Za prosto letenje se moramo pravzaprav zahvaliti Ottu Lilienthalu in Rusom. Prosto letenje se je začelo z njim že v 90. letih devetnajstega stoletja. Bil je verjetno eden prvih letalcev na svetu, ki je uspel nadzorovano leteti. Njegovo letenje so od vsega začetka spremljali fotografi. Postal je slaven in posnetki, ki so obkrožili svet, so mnoge navdušili za letenje, med njimi tudi brata Wright. S širjenjem novih idej je kot z nalezljivimi boleznimi. Posamezni primeri »okužbe« nimajo velikega vpliva, ko pa ta preseže normalno »obolevnost« v neki družbi, takrat pride do velikih sprememb. Po uspešnem letenju bratov Wright se je okužba z virusom letenja najprej prenesla v Francijo, po koncu prve svetovne vojne pa je bil z letalstvom »okužen« ves svet.

Sledil je bliskovit razvoj, žal največ v vojaške namene. Z letali potujemo danes hitro in udobno v oddaljene kraje. Imamo jih za nekaj povsem samoumevnega, tako kot avtomobil, računalnik ali telefon. Zahteve po vedno večjih hitrostih, preletenih razdaljah, zaslužku, varnosti in udobju potnikov so povzročile, da »letimo«  v zaprtih aluminijastih valjih skupaj z nekaj sto drugimi potniki, skozi izolirane stene poslušamo pridušen zvok letalskih motorjev in šumenje zraka, ki z veliko hitrostjo drsi ob trupu in krilih. Različno vreme opazimo samo še pred vzletom ali na pristanku. Večina leta poteka tako visoko, da vidimo podnevi nad seboj samo modro nebo, ponoči pa zvezde, pod nami so oblaki in daleč spodaj morje in zemlja. Ne občutimo, da letimo. Letala letijo po strogo določeni smeri in višini, vse je časovno usklajeno. Piloti sedijo v letalih samo še za rezervo, letala vodijo ob vzletu in pristanku na in z letališke ploščadi, računalniki pa »letijo« namesto njih. S tem je letenje izgubilo dušo. Letalske poznavalce in navdušence so v letalstvu nadomestili uradniki in pravniki, ki ga vodijo in urejajo z vedno novimi predpisi in omejitvami. Športno letenje je postalo posamezniku zaradi visokih stroškov izven ustaljenih in precej togih organizacijskih oblik nedosegljivo.

In kakšne zasluge imajo Rusi pri ponovnem rojstvu prostega letenja? Ko so leta 1957 izstrelili satelit Sputnik, so s tem močno prizadeli ponos Američanov. Le ti so nato sprožili vesoljski program in s financiranjem univerz poskrbeli za potrebno znanje. Posledica tega ni bila samo leta 1969 osvojena Luna, temveč tudi kasnejši razvoj znanosti in tehnologije, ki je skupaj z novimi materiali, računalniki in dvigom življenjske ravni ter s pojavom potrošništva omogočila hiter razvoj prostočasnih dejavnosti. NASA je v tej vesoljski tekmi preizkušala »Rogallovo krilo« v različnih izvedbah: kot padalo ali pa krilo s togim ogrodjem. Nameravali so ga uporabiti za spuščanje in pristanek vesoljske kapsule. Na koncu so se odločili za klasična okrogla padala, več milijonov dolarjev vreden projekt so opustili in zbrano dokumentacijo prepustili v javno uporabo.

»Rogallovo krilo« je že leta 1904 naredil francoski slikar in arhitekt Jean Lavezzari iz dveh latinskih jader in letel z njim na sipinah Berck-sur-Mer. Tudi Reinhold Platz, ki je bil med prvo svetovno vojno letalski konstruktor pri Fokkerju, je uporabil podobno idejo za svojo letalno napravo, ki jo je preizkušal v Nemčiji v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Krmilni trikotnik prav tako ni nič novega. Uporabljal ga je že Slovenec Otmar Kanet pri vsaj enem od svojih drsnih jadralnih letal davnega leta 1909.

Avstralski inženir John Dickenson je Rogallovemu krilu dodal krmilni trikotnik in s tem ustvaril zmaja za prosto letenje. Iz 5-6 metrov dolgega zvitka aluminijastih cevi, jadrovine in jeklenih pletenic je bilo mogoče leteče krilo sestaviti in pripraviti za letenje v nekaj minutah. Letalec je visel pod krilom na vezeh podobnih otroški gugalnici in letel v stilu Otta Lilienthala. Ker je bilo skupno masno središče zmaja precej nižje, je bil tudi bolje upravljiv. 23. maja 1971 se je na kalifornijskih peščinah zbralo 14 navdušencev prostega letenja. Na ta dan je bila 123. obletnica Lilienthalovega rojstva. Leteli ali vsaj poskušali so leteti z najrazličnejšimi letalnimi napravami. Med njimi je bilo največ dvokrilcev, zmaji so se izkazali kot najbolj uporabni. Največja preletena razdalja je bila 60 m, najdaljši čas letenja pa 11 sekund. Virus prostega letenja se je s pomočjo medijev hitro razširil po vsem svetu in v dobrem letu dosegel tudi naše kraje.

Letenje z zmajem, letalno napravo, ki jo lahko shraniš doma, jo prevažaš na strehi osebnega avtomobila ali nosiš na ramenih, je bilo v tistih časih neverjetna atrakcija. Zmajarstvo je prineslo duh svobode in uporništva tudi v tretjo dimenzijo in omogočilo letenje izven ustaljenih okvirjev vsem, ki jih je nemirni duh gnal naprej v raziskovanje novega in neznanega ter postavilo osnove za danes bolj popularno jadralno padalstvo in letenje z wingsuiti.