Baza

Relativno zgodaj ste prispeli na vzletišče. Medtem ko pripravljate svojo opremo, opazite čudaškega kolega, kako nad svojo glavo nekaj vrtinči. Nobena skrivnost ni, da je naš šport poln ekscentričnih posameznikov, a kljub temu se čudimo takemu ritualu pred letenjem.

Izkaže se, da ta naš nori prijatelj nad glavo vrtinči posebno napravo z dvema termometroma. En termometer izgleda kot majhna vlažna gaza nanešena na žarnico.

Za kaj se uporablja? Da izmerimo temperaturo zraka in vlažne gaze.

Temperatura gaze

Kaj mi pove temperatura vlažne gaze? Enostavno povedano, je to najnižja temperatura, ki jo dosežemo z izparevanjem vode v zrak. Vedno kadar ne prihaja do saturacije zraka, t.j. vedno kadar niste v megli ali v oblaku, bo temperatura vlažne gaze nižja od temperature okoliškega zraka. Temperature gaze bo vedno večja od temperature rosišča.

Z izmerjeno temperaturo zraka in gaze se osredotočimo na priloženo tabelo in določimo temperaturo rosišča. Moderni merilniki so nekoliko drugačni. Tam je lahko tabela povsem odvečna, za lažje razumevanje bomo na moderne merilnike pozabili.

Kadar je z rdečo barvo obkrožena številka nad lediščem, jo lahko izmerite tudi s kozarcem vode in kockami ledu. V kozarec postopoma dodajate led in mešate s termometrom. Takoj ko se na steklenem kozarcu pojavi kondenzacija, s termometrom izmerite temperaturo vode. Izmerjena temperatura je temperatura rosišča. Slednja metode je bistveno manj natančna, toda deluje.

Baza oblakov

Pred letenjem se vedno radi naučimo kaj novega. Toda kako naj si pomagamo s temi tremi temperaturami? Lahko z njimi določimo višino baze oblakov?

To je pravzaprav točno to, kar skuša nori pilot na štartu poleg vas ugotoviti. Le tako lahko optimalno načrtuje svoj let. Bolj kot je zrak suh, višja bo baza (dokler termičnega vzgornika ne ustavi kakšna inverzija še pred kondenzacijsko točko).

Višino baze oblakov lahko oceno tako, da izračunamo razliko med temperaturo zraka in temperaturo rosišča. Vsaka stopinja Celzija razlikapomeni približno 125 m višine med površjem in bazo oblaka.

Če je temperatura zraka na vzletišču 20 °C in temperatura vlažne gaze 14 °C, je njuna razlika 6 °C. V tabeli ugotovimo, da je temperatura rosišča tedaj 10 °C, kar pomeni, da bo baza najverjetneje približno 1250 m nad tlemi.

Temperatura rosišča se čez dan le malo spremeni, saj je odvisna od količine vodne pare v zračni masi. Razen če nenadoma prinese bolj suh ali vlažen zrak, bo temperatura naslednjih nekaj ur skoraj zagotovo ostala precej nespremenjena.

Toda sonce bo segrevalo tla in s tem se bo večala temperaturna razlika med temperaturo zraka in točko rosišča. Če temperatura na vzletišču naraste za 4 °C se bo baza oblaka dvignila za približno 500 m.
To je točno to kar opazimo na večini dobrih vzletišč. Baza oblakov se čez dan dviguje in je najvišja sredi dneva ali že rahlo v popoldnevu. V večernih urah, ko se gretje površja ustavlja, se zrak ohlaja in baza oblakov spušča.
(So tudi izjeme! Kot recimo vzletišča, za katere je značilno, da v popoldanskih urah prinese nekoliko bolj vlažen zrak, npr. Bir/Billing v Indiji: Popoldan je baza nižja zaradi vlažnega zraka. In to je nujno upoštevati pri načrtovanju leta s povratkom.)

Ni aplikacija

Gre za preprost vlagomer, ki meri količino vodne pare v zračni masi. V dobi različnih vremenskih modelov, pametnih telefonov in drugih tehnologij se zdi precej smešno, da bi nekdo uporabljal antično oblikovan merilni inštrument.
Njegova prednost je v preprostosti. Ne potrebuje baterij. Danes poznamo celo take, ki ne vsebujejo živega srebra.
Kadar bivakirate lahko ocenite tudi kakšna bo temperatura ponoči. Če slučajno ne prinese suhih zračnih mas bo temperatura rosišča zelo blizu temperaturi zraka ponoči. To še najbolj velja za mirne in jasne noči.
Na jasno noč se površje ohlaja in pogosto se zbudimo v rosno jutro. Gre za kondenzacijo vodne pare na površini. S fizikalnega stališča se energija porabljena za izparevanje vode sprošča. Ni zgolj slučaj, da dnevu z visoko bazo sledi hladna noč.

Honza Rejmanek, Cross Country 182

Prevod: Mitja Jančič, DJP Metulj