Zračni prostor

Takšen je, če nam je všeč, ali ne. Za nas nič drugačen, kot že v 2016. Naj vseeno izpostavimo nekaj zadnjih sprememb, na katere se gotovo še nismo povsem navadili.

Pozitivna sprememba je svetlo modro označeno področje okoli Menine planine, znotraj katerega se nahaja priljubljeno vzletišče Dobrovlje, zelo blizu so tudi Golte. Tu nekontroliran zračni prostor tipa G določata dva pogoja. Absolutni (nadmorska višina 1670 m) in relativni (300 m nad terenom), zgornja meja se določi na podlagi višje višine izmed obeh pogojev. Morda se sliši zapleteno, vendar ni. To pomeni, da lahko letimo povsod do 1670 m nadmorske višine, tam kjer je teren višji od 1370 m, pa višje in sicer do 300 m nad terenom. Nad G-jem se na tem področju nahaja kontroliran zračni prostor tipa C.

Oranžno označeno področje na Primorskem, zračni prostor G, je definiran nekako obratno, prav tako z enim relativnim (750 m nad terenom) in enim absolutnim pogojem (nadmorska višina 1670 m), kjer se zgornja meja določi na podlagi nižje višine izmed obeh pogojev. Tam lahko letimo do 750 m nad terenom, vendar ne glede na višino terena nikoli višje od 1670 m nadmorske višine (kar se zgodi le tik ob meji s Hrvaško). Nad 1670 m se nahaja TMZ Portorož, kjer je letenje dovoljeno le za letalne naprave, opremljene s transponderjem.

Prav tako je letenje dovoljeno le za letalne naprave, opremljene s transponderjem, v TMZ Ljubljana. To je z rdečo označeno območje, ki izgleda kot nekakšen razširjen CTR okoli letališča Ljubljana. Dokaj neugodno je tudi področje jugovzhodno od Mariborskega CTR-a, označeno s temnejšo sivo. Območje v katerem se nahaja Donačka gora. G zračni prostor sega le do 750 m nadmorske višine. Nad G-jem je na tem področju zračni prostor D.

Matevž Gradišek