Iz arhiva: Parazoik

Letalska zveza Slovenije je precej let izdajala revijo Krila, ki je bila namenjena letalcem in ljubiteljem letalstva. Ker sta se razvoj jadralnega padalstva in število jadralnih padalcev ob koncu prejšnjega tisočletja hitro povečevala, zakonsko pa še ni bilo nič urejeno (Uredba o JP in JZ je bila napisana in stopila v veljavo leta 1999), je LZS v letu 1995 izdala posebno številko revije, namenjeno samo jadralnemu padalstvu. Namenjena je bila vsem, ki jih ta šport resno zanima, da bi z revijo prikazali ta šport tako, da se ga bodo lotili na pravilen, torej tudi varen način.

V naši reviji objavljamo takratni zapis iz omenjene revije, ki ga je pripravil Matjaž Kačičnik o razvoju jadralnega padalstva v svetu in pri nas.

Spletna povezava do revije Krila, št.2, izdane v letu 1995.

Zgodovina v najširšem pomenu predstavlja vse, kar so ljudje naredili, izumili, napisali, ustvarili, za kar so se bojevali, kako so postali slavni in v kaj so verjeli. Gre torej za nekaj, kar bi lahko imenovali geneza javnega življenja človeške družbe. Pričujoči sestavek govori o zelo majhnem in zelo mladem delčku pravkar omenjenega: jadralno padalstvo namreč sodi v tisti odsek javnega življenja človeške družbe, ki je človeka povezal z zrakom in njegovo željo po letenju. Govorimo torej o zgodovini jadralnega padalstva. Slednje je v svojih začetkih tesno povezano s klasičnim, športnim padalstvom. Zato naj vas nekateri podatki, ki na prvi pogled ne sodijo sem, ne presenetijo.

1965

NASA razvije padalo za skoke iz letala v obliki krila.

1974

Ameriški padalec Dan Poynter razmišlja o možnostih poleta s tal (v nasprotju z že znanim začetkom poleta iz letala) in jadranja s padalom.

1978

Rojstvo jadralnega padalstva. Padalci iz Engardina (Švica) in Mieussyja (Francija) prvič s padalskimi padali poletijo z gora – s tal. Švicarji se s hriba poženejo s smučmi, medtem ko francozi začetno hitrost pred vzletom dobijo s tekom.

1982

Prvi polet z visokih gora. S stebra Frendo v Aiguille de Midi (3.600 m) poleti s padalom Francoz Roger Fillon in pristane v Chamonixu, 2.600 m nižje. Istega leta se Fillon vpiše v zgodovino s poletom z Mont Blanca (4.807 m).

1985

Pierre Gevaux poleti z dveh slavnih švicarskih štiritisočakov: z Materhorna in Eigerja, Alain Esteve pa poleti z Aconcaquea (6.950 m), najvišjega vrha Južne Amerike. Višinski svetovni rekord pa to leto seže še višje, saj Gevaux poleti z 8.074 metrov visokega Gašebruma. Pristane v bazi 2.100 m nižje.

Ob tem je treba posebno poudariti, da so bili vsi ti poleti narejeni s padalskimi padali. Jadralno padalstvo je namreč vse do konca leta 1987 predstavljalo predvsem novo dimenzijo alpinizma, in sicer lahek sestop. Težnja je bila namreč leteti s čim višjega hriba, zaradi česar lahko govorimo o nekakšnem »alpinističnem« letenju. Slednje je seveda razumljivo, saj letalne sposobnosti »jadralnega« padala pred desetimi leti še niso omogočale jadranja, še manj preletov.

1986

Hubert Apetit ob strmih stenah normandijske obale preleti razdaljo, dolgo 36 kilometrov, v juniju pa izide njegovo delo ABC du parapente, prvi priročnik za jadralno padalstvo na svetu. V Švici izdelajo prvo »pravo« jadralno padalo na svetu. Model so poimenovali maxi, ki je bil pravzaprav modificirana kopija padalskega padala, izdelana iz drugačnih, neprepustnih in lažjih materialov.

1987

V alpskih državah se pojavi pravi »bum« jadralnega padalstva. Šport se skokovito širi in pridobiva številne privržence. Leti že 10.000 pilotov, narašča pa tudi število proizvajalcev in šol. Japonec Kazuki Takamaši postavi višinski rekord po tem, ko poleti z 8.201 metrov visokega Čo-oja.

1988

Proizvajalci jadralnih padal posvetijo ogromno pozornosti njihovem razvoju. Raziskave potekajo celo v vetrovnikih, zaradi česar se pojavijo padala z boljšimi profili in boljšimi letalnimi lastnostmi. Tega leta je preseženo tudi drsno razmerje 5.
Jadralno padalstvo je sprejeto v Mednarodno letalsko zvezo (Federation Aeronautique Internationale, FAI) in v Franciji, natančneje v St. Hilaite du Touvet, se odvija prvo evropsko prvenstvo. Število evropskih zasvojencev tega športa se poveča na 30.000 in stari rekordi izgubljajo veljavo. Dne 22. Septembra Francoz Dan Marc Bavin poleti z vrha Mount Everesta, rekord v trajanju poleta šteje 11 ur, preleten pa je tudi trikotnik, dolg 42 kilometrov.
S poletom s strehe sveta se konča »alpinistično« letenje. Začne se poglavje športnega letenja, kar omogočajo letalne lastnosti jadralnih padal.

1989

V Avstriji je organizirano prvo svetovno prvenstvo v jadralnem padalstvu

Pregled razvoja jadralnega padalstva v Sloveniji

1984

Pomladi Darko Svetina s padalskim padalom poleti z Dobrče.

1986

Na zimskih počitnicah v Franciji Sandi Marinčič spozna jadralno padalstvo. Poleti kupi padalsko padalo, s katerim je mogoče leteti z vrhov; 11. maja prvič poleti s Kamniškega vrha. Sledijo poleti z višjih slovenskih vrhov (Stol, Storžič, …).
Tone Svoljšak v Slovenijo prinese prvo jadralno padalo (model maxi) in 9. novembra z njim prvič poleti tudi v Sloveniji. Svojega maxija dovoli »prekopirati« Sandiju Marinčiču in Stanetu Kranjcu. Dne 3. decembra Marinčič izdela prvo jadralno padalo v Sloveniji, ki dobi ime Bucko.

1987

Konec aprila Igor Krevelj, Vlasta Kunaver in Sandi Marinčič poletijo s Triglava. Sandi in Vlasta sledita težnji »alpinističnega« letenja in se aprila odpravita v Indijo, na 7.130 metrov visok Trisul. Konec maja z njega poletita in pristaneta v bazi 3.200 metrov nižje. S tem poletom Vlasta Kunaver postavi tudi nov višinski rekord za ženske.

Organizirano je odpro slovensko prvenstvo v jadralnem padalstvu, na katerem se je 24 tekmovalcev »spustilo« s Kriške gore. Tekmovanje je organiziralo društvo Let iz Škofje Loke, prvi zmagovalec pa je postal Tone Svoljšak. Prvič je letel 8 minut in 18 sekund, drugič pa minuto dlje. V Sloveniji leti že več kot 50 pilotov.

Sandi Marinčič in Tone Svoljšak organizirata prvi tečaj jadralnega padalstva v Sloveniji.

Jeseni Vlasta Kunaver, Sandi Marinčič in Tomaž Vrhovec izdelajo prvi priročnik za letenje z jadralnimi padali v Sloveniji.

1988

Leti že 120 pilotov. Komisija za prosto letenje uradno prizna jadralno padalstvo. Meseca marca je Sandi Marinčič prvič poletel s tandemom. Društvo za prosto letenje Prepih iz Tržiča organizira prvo državno prvenstvo. Med 51 tekmovalci, ki so štirikrat poleteli s Kriške gore, je postal prvi državni prvak Iztok Tomazin. Pri točkovanju so šteli trajanje poleta (okrog 30 minut) in točnost pristanka. Slovenska ekipa se udeleži prvega evropskega prvenstva. Andrej Bertoncelj nad Kovkom jadra več kot 90 minut. Tone Svoljšak in Klemen Kobal poletita s Triglava 11 kilometrov daleč v Bohinj. Decembra izide druga, dopolnjena izdaja priročnika.

Viri:

Hubert Aupetit: ABC du parapente ter arhiv Vlaste Kunaver in Sandija Marinčiča;

Druga izdaja priročnika za letenje z jadralnimi padali, avtorji Kunaver, Marinčič, Vrhovec

Matjaž Kačičnik