Kobo + Bluefly vario

Odločil sem se, da se udeležim svoje prve tekme, kjer bom poleg variometra potreboval tudi napravo, ki ima mapo in omogoča vnos obratnih točk.

Pri letenju z jadralnim letalom, je mapa s tereni za izvenletališke pristanke še toliko pomembnejša. Prvi poskusi z mobilnim telefonom so se izjalovili, saj ima telefon dve veliki pomanjkljivosti. Prva je vzdržljivost baterije, ki se jo da sicer podaljšati z uporabo zunanje baterije, druga pa je vidljivost ekrana na sončni svetlobi. Obstaja pa še tretja, ki je skoraj pravilo, ko smo v zraku, da se vedno najde kdo, ki želi preveriti kolikšen je maksimalni čas zvonjenja, ki mu ga omogoča operater. Najprej sem preveril namenske računalnike, vendar sem zaradi cene začel iskati cenejše alternative. Tako sem naletel na mali modul BlueFlyVario (www.blueflyvario.com), ki omogoča povezovanje z različnimi napravami. Povečini so to bralniki in tablice, ki so namenjene drugačni rabi in ne gre brez vrtanja po drobovju. Med napravami, ki jih BlueFlyVario podpira, mi je padel v oči mali e-bralnik Kobo mini (www.kobo.com). Predvsem zaradi velikosti, saj ne zasede celotnega kokpita (10cmx14cm) in zaradi cene. Na ebayu se ga dobi za nekaj manj kot 50 EUR. Še isti dan sem naročil tudi BlueFlyVario, ki stane okoli 100 EUR. Na spletu je polno navodil (tiny.cc/KoboVario), kako se variometer priključi na Kobo, vendar mi rešitve, kjer je le ta fiksno pritrjen na čitalnik niso bile všeč, saj bi Kobo-ta v prostem času uporabljal kot e-knjigo, variometer bi pa včasih uporabljal samo kot indikator dviganja, za hike&fly ali za tandeme. Zato sem si zamislil svojo rešitev, kjer bi napravi lahko po želji uporabljal kot eno ali ločeno, vsako zase. Za izdelavo ohišja mi je prijatelj posodil 3D printer in polno opremljen sem se lotil dela. Najprej sem moral odpreti malo napravico in ji v drobovje priciniti konektorje, da bi lahko nanje priključil variometer.

Z nekaj truda sem v programu Google Sketchup (www.sketchup. com) narisal pokrov za Kobota, iz zadnje strani pa bi nanj priključil variometer. Vse skupaj bo z ježki pritrjeno na kokpit.

Kot sem omenil, sem želel variometer uporabljati tudi kot samostojno enoto, zato sem se lotil še drugega dela projekta. Ker vario potrebuje baterijo, je bilo najbolj smotrno, da uporabim zunanjo, ki jo uporabljam tudi kot rezervo za telefon. Vendar, ker ima USB priključek drugačno napetost kot variometer, je bilo potrebno narediti še manjši pretvornik. Problem je zopet rešil Ebay, kjer se za dober Dolar dobi čip, ki poskrbi tudi za to. Še malo risanja in printanja in imamo svojega piskača, ki se ga priklopi na USB in je lahko vedno z nami.

Fizični del smo tako rešili, ostalo nam je samo samo še nalaganje programske opreme. Tudi za ta del se najdejo podrobna navodila (tiny.cc/KoboXCSoar). Potrebno je naložiti ustrezne datoteke in ponovno zagnati napravico. Pričaka nas začetni ekran, ki nam ponudi preklop v sistem bralnika ali zagon programa XCSoar (www.xcsoar.org). XCSoar je pravi navigacijski računalnik in bi si že sam po sebi zaslužil svoj članek. Na naslovu tiny.cc/XCSoarDemo lahko preverite, kako izgleda polet s takšno napravico.

Če imate nekaj osnovnega znanja elektrotehnike, lahko za 150 EUR dobite tri naprave. Variometer, računalnik za prelete in nenazadnje, dobite elektronsko knjigo, ki jo imate lahko vedno s sabo, za tiste ure, ko na postaji, po dolgem preletu, čakate na vlak domov.

Prednosti

• 3 naprave v 1
• Vidljivost ekrana pri sončni svetlobi
• Vzdržljivost baterije
• Cena

Slabosti

• Potreben poseg v napravo in nekaj dela
• Slabša kvaliteta mape na črno-belem ekranu

Rok Kaver, DJP Polet Nova Gorica