Zakaj se odsvetuje letenje v dežju

Prevod: Filip Križman

Vir: Cross Country, št. 177 - februar/ marec 2017

Povezava: https://xcmag.com/magazine-articles/paragliding-techniques-paramotoring-...

Opozorilo, da jadralno padalo (v nadaljevanju: padalo) ni primerno za letenje v dežju, dobimo že prvi dan na tečaju. Pri današnjih hitrih tehnoloških napredkih konstruiranja padal je ta nasvet še bolj pomemben kot kdajkoli prej. Avtor članka Ed Eving raziskuje, zakaj je to pravzaprav nevarno.

Vsi vemo, da ni priporočljivo leteti v dežju, toda večina od nas je to verjetneje že izkusila v praksi. Današnja padala so tako iz vidika konstrukcije kot uporabljenih materialov pri proizvodnji zelo napredovala in niso več takšna, kot v preteklosti.

»V preteklosti, ko nas je ujel dež, je to pomenilo samo premočeno opremo,« pravi Kelly Farina, inštruktorica padalstva in avtorica knjige Mastering Paragliding. »Mislili smo, da je glavna nevarnost samo polnjenje kupole z vodo in prehod padala v prevlečen let brez možnosti ponovne formacije krila.«

Toda to je veljalo samo do leta 2013, ko je Kelly prvič opazila nenavaden vzlet pilota v rahlem dežju z najnovejšim tedanjim padalom. »Iznenada se je krilo sesulo in padalo je vstopilo v hitro strmoglavljenje (deep stall) vse do tal. Pilot je sicer imel izredno srečo, saj jo je odnesel brez poškodb, a vidno šokiran.«

Kelly je ta dogodek prisilil k temu, da je začela raziskovati bolj podrobno. »Mislim, da je bil razlog v takratni novi tkanini, iz katere je bilo jadralno padalo proizvedeno. Le-ta ni dopuščala nikakršne absorpcije vode, niti v tako rahlem dežju. Kapljice so zmanjšale zračni tokokrog krila in posledično odtrgale vzgon na zgornji strani krila z dramatičnimi posledicami.«

Avanturistični pilot Gavin McClurg je prav tako občutil posledice letenja v dežju. »Bil je prekomerno termično razvit dan v kraju Bir na severozahodu Indije. Pristali smo preden je pričelo deževati, toda večina je nadaljevala z letenjem. Najslabše jo je odnesla ruska pilotka, ki je prihajala proti pristanku, ko je že močno deževalo. Uporabljala je pospeševalnik in v trenutku, ko ga je popustila, približno 15 metrov nad tlemi, se je jadralno padalo zaprlo in strmoglavilo. Poškodovala si je hrbet«

Russel Ogden, Ozone-ov testni pilot in SIV inštruktor je slišal za podobna poročila. »Izgleda, da moderna padala z lahkoto preidejo v strmoglavljenje, že, ko so samo malenkost mokra. V starih časih ni bilo potrebno toliko paziti na to,« pravi. »Trenutno še ne vemo natančnih vzrokov, « v mislih ima vidik športnikov in proizvajalcev, »toda sumimo, da je bil v starih časih nos, oziroma prednja stran krila, bolj nagubana, tako da rahel dež načeloma ni povzročal velikih težav.«

»Dandanes, ko je vpadni rob krila tako gladko in fino izdelan, se vodne kapljice z lahkoto odlepijo s površine in hitro povzročijo odtrganje vzgona.«

Separacija obtekanja

''Separacija obtekanja'' je izraz za dinamiko zraka ali tekočine, katera se nanaša na specifično situacijo, kjer se tok, ki obteka predmet, odlepi in zavrtinči.

Ta efekt se ne dogaja samo na letalskih krilih. Veliko je raziskav o zmanjšanju vrtinčenja zraka in metod, kako preprečiti ali vsaj nekoliko zakasniti prekinitev vzgona (na primer pri golf žogicah ''Dimple'' tehnologija - plitve okrogle jamice na površini; ali pri teniških žogicah pravilen tip krzna).

Za lažji prehod iz laminarnega zraka v turbulentni zrak danes jadralna in druga letala uporabljajo tako imenovane »turbulatorje«, cik-cak trakove, nameščene na spodnjem robu krila.

Žal, v jadralnem padalstvu nimamo turbulatorjev ali »dimplanih« površin. Dejansko, pri proizvajalcih je cilj narediti, kar je le mogoče, gladko krilo, da se zmanjša upor. To je odlično za letenje v suhem vremenu – moderna krila s hitrim in vitkim profilom postajajo vedno bolj učinkovita in pripomorejo k daljšim letom – toda žal s takimi jadralnimi padali ni priporočeno leteti v dežju, niti v rahlem!

Ta težava je prisotna pri vsej jadralno padalski klasifikaciji kril. »V splošnem velja za vse tipe kril,« pravi Russell, »zagotovo je več možnosti, da se zapiranje padala zgodi prej, če je nos padala bolj gladek in brez vsakršnih gub.''

Ali je to povezano s hidrofobnim premazom, katerega nanašajo proizvajalci tkanine? »Možno,« pravi Russell, »toda natančnega razloga ne vemo.«

Znano pa je, da so, tako Russell kot njegovi kolegi pri Ozonu, slišali za večje število poročil o hitrem zapiranju mokrega ali vlažnega krila, pa tudi sami so imeli že takšne izkušnje. Pri prevlečenem letu je praviloma krilo popolnoma formirano. Horizontalno skozi zrak se skorajda ne premika in pada vertikalno. Pilot se v taki situaciji počuti kot da pada z reševalnim padalom. Hitrost padanja je približno 6 m/s. Padanje v prevlečenem letu pilot opazi, ko več ne sliši, oziroma občuti obtekajočega zraka okrog ušes in na telesu. Čuti se nenavadna mirnost.

»Ob pogledu na krilo se mogoče vidi rahlo deformacijo površine na spodnjem delu krila, kot bi bila površina nagubana.« razlaga Russell. »Krilo postane mehkejše in krajše glede na dolžino skeletnice.«

Močno zaviranje v tem trenutku lahko spravi krilo v negativni zavoj ali nepričakovan ''full stall''.

Podobno kot pri letenju z mokrim krilom, lahko do prevlečenega leta pride pri izhodu iz B-stalla zaradi prepočasnega popuščanja zavor v zadnji fazi, lahko pa tudi po frontalnem zapiranju padala.

Kaj storiti, če jadralno padalo preide v prevlečen let?

»V primeru, da vam padalo preide v prevlečen let, je najbolje kar lahko naredite to, da dvignete roki do vrha. Če to ne deluje, potem pohodite pospeševalnik, dokler padalo ne začne ponovno leteti. Nato nemudoma poiščite varen pristanek in pospeševalnik držite vse do pristanka,« pravi Russell.

Kaj pa star nasvet, da povlečemo A nosilna trakova? Konec koncev je namen spraviti nos krila navzdol in s tem zmanjšati vpadni kot.

»Lahko, toda osebno raje uporabim pospeševalnik, ker je simetričen. Potiskanje A linij navzdol tudi deluje, sem prepričan, toda to je precej zastarelo.«

To vse izgleda precej lahko izvedljivo, a v praksi zahteva polno miselno kontrolo, predvsem, da ne reagiramo prehitro ali da ne naredimo napačne izbire, saj smo že tako v zelo stresni situaciji.

»Mokro padalo je v osnovi težje. Težje padalo je bolj agresivno pri ponovnem formiranju in bolj dovzetno za prevlečen let z že manjšim zaviranjem kot je to normalno. Zavore lahko zategnete le za pet centimetrov in ste že v prevlečenem letu, torej vas zadeva preseneti. Ko se znajdeš v taki situaciji, se težko prepričaš, da je potrebno imeti zavore popolnoma popuščene.«

Ravno tukaj se začne izguba kontrole nad padalom, če pilot ne reagira pravilno. »Krilo zdrsne nekoliko naprej in pilot ga iz navade spontano skuša zaustaviti, a se krilo spet vrne v prevlečen let. Ta proces lahko ponavljate in ponavljate in imate občutek kot da je vse izven nadzora.«

»Najboljše, kar lahko naredimo, je, da popustimo krmilne vrvice, oziroma - roke gor…, roke gor…, 1,2,3,4. Če se med tem nič ne zgodi, potisnemo pospeševalnik. Pospeševalnik držimo dokler ne začutimo, da je krilo začelo spet leteti.«

Russell še dodaja: »Nisem se še znašel v situaciji, v kateri to ne bi delovalo.« »Veliko ljudi v takšni situaciji iztegne roke navzgor.« pravi. »Dvignejo roke, štejejo 1,2… in ker se nič ne zgodi, poskusijo narediti nekaj drugega.« To nekaj drugega je ponavadi poteg zavor. »Zato gre krilo nato v prevlečen let. Običajno je izhod pri reševanju tega dogodka v redu, toda če ste le malo izgubili nadzor, ne boste ravno v dobri situaciji.«

Takoj v pristanek po stabilizaciji krila. »Ko vam uspe krilo stabilizirati, je najbolje, da takoj poiščete varen pristanek. Ne uporabljajte velikih ušes ali kakšnih zapiranj krila, saj to doda upor in poveča tveganje, da vam padalo znova preide v prevlečen let,« svetuje Russell.

Dodaja: »Raje letite s polovico pospeševalnika vse do tal. V normalnih okoliščinah pri pristajanju spustimo pospeševalnik na neki določeni višini. Toda, če ste v dežju, je to popolnoma nekaj drugega. V tem primeru je bolje, da pospeševalnika ne popustimo vse do tal in skušamo držati krilo v letu. Če pospeševalnik spustimo prej, obstaja velika možnost, da nam padalo preide v prevlečen let in na takšni minimalni višini ne bomo imeli časa za popravek, oziroma ponovno formacijo krila. Ravno to se je zgodilo pilotki v Bir-u, v Indiji,« pravi Gavin McClurg.

Če bi radi hitro izgubili višino, potem raje uporabite spiralo. Ponovno, ne uporabite velikih ušes ali B-stalla. »Spuščanje v spirali je v redu, vse dokler imate kontrolo nad izhodom. Namen je obdržati kupolo v hitrosti in se izogniti situacijam z velikim vpadnim kotom. Če naredite strmo spiralo in iz nje pridete nekontrolirano, je lahko tudi usodno.

Torej naredite raje bolj blago spiralo, takšno, da imate ves čas kontrolo nad izhodom. Dobra praksa je tudi če uporabite še pospeševalnik, s tem preprečite dviganje ob izhodu. Potem s polovičnim pospeševalnikom odletite v pristajanje in ga spustite tik nad tlemi.«

Dovolj višine, manj skrbi

Če imate dovolj višine in imate mokro padalo, ker ste leteli v oblaku ali vas je ulovila ploha, potem je najboljša rešitev za sušenje krila hitro letenje: roke gor, pospeševalnik do konca. »Lahko tudi nekako potresete linje. To pomaga, da voda iz prednje površine krila hitreje odteče nazaj. To ni nekaj, kar bi bilo preverjeno, a ima nek smisel. Ohranite hitrost in se čimprej odpeljite na sonce, da se krilo čimprej posuši.«

Letenje v zgodnjih jutranjih urah

Osnovni nasvet je izogibati se kakršni koli situaciji, kjer lahko zmočite padalo. To velja tudi za jutranjo roso. »Mislim, da so z motornimi padali lahko težave v zgodnjem jutru in rosi,« pravi Russell. »Če se sumi, da je krilo za motorno letenje vlažno, potem je dobro, da imate popuščene trimerje. Krilu dajte hitrost in izogibajte se hitremu vzpenjanju. Uporabite nežno dviganje, držite hitrost in se dvignite na varno višino, preden začnete izvajati karkoli bolj zahtevnega.«

In za konec – koliko mokro je mokro? Je od rose vlažno padalo manj mokro kot tisto, kjer že teče voda po nosilnih trakovih? »To je zelo dobro vprašanje. A odgovora ne poznam. Tudi nihče ga ne pozna. Najboljši nasvet je resnično torej, da ne letimo s padalom, ki je mokro.« Dva nasveta iz tega članka In za konec – koliko mokro je mokro? Je od rose vlažno padalo manj mokro kot tisto, kjer že teče voda po nosilnih trakovih? »To je zelo dobro vprašanje. A odgovora ne poznam. Tudi nihče ga ne pozna. Najboljši nasvet je resnično torej, da ne letimo s padalom, ki je mokro.«

Dva nasveta iz tega članka

1. Ne letite v dežju ali z mokrim krilom.

2. Bodite pozorni na prevlečen let. »Takoj ko se znajdete v dežju ali pa je vaše padalo mokro, se morate zavedati, da lahko padalo preide v prevlečen let.« pravi Russell.