Kako leteti v gneči in kako pristajati?

Avtor člankov: Greg Hamerton
Prevod: Domen Višnar

Kako leteti v gneči

Leteti v padalski gneči je lahko zastrašujoče, saj je potrebno ogromno opazovanja. Ni lahko, saj te veščine ne moremo vaditi dokler se resnično ne znajdemo na zelo obiskanem letalnem terenu. Zato pojdimo skozi nekaj osnov in poglejmo nekaj tehnik in nasvetov, kako ostati izven težav v letenju v gneči.

Izogibanje v desno

To pravilo velja vsepovsod. Izogibanje v vaše desno. Ko se mi piloti približujejo, moram zaviti na desno, da se jim izognem, oni pa prav tako. Ko je na moji desni ovira, hrib ali letalec, se moja možnost umikanja zmanjša, zato previdno. Hkrati je tudi pomembno, da ko letim s pobočjem na moji levi, pustim dovolj prostora, da lahko gredo nasproti leteči piloti, ki imajo pobočje na svoji desni, med menoj in pobočjem.

Včasih je veliko prostora med približujočima se kriloma. Čeprav ima smisel leteti skozi vrzel, se je bolje izmikati razdelitvi prometa na več linij, saj lahko zelo hitro postane vse skupaj zelo kompleksno. Zato, če lahko letiš desno od obeh približujočih pilotov, stori to, saj jima tako daš možnost, da se vrneta zopet nazaj v isto linijo.

Poglej, preden obrneš

Z obračanjem glave lahko vidiš, če kdo leti v prostoru, v katerega bi rad zavil. In še bolj pomembno, drugi piloti vidijo tvoj namen za obrat. Če pred pričetkom obrata dobro pogledaš, se promet lahko prilagodi in se pomakne za tebe ali na zunanjo stran tvojega obrata, kar ti da več prostora za izvedbo obrata.

Pobočje na desni, drži se ga

Če si blizu pobočja, ko ga imaš na svoji desni, se s tvojim prihodom nasproti njim, ostali piloti ne počutijo potisnjene iz dviganja. Ko letiš predaleč od pobočja, se piloti odločijo iti med tabo in hribom. Tako se pričnejo linije križati in prične se 'kaos'.

Načrtuj pobeg

Razmišljaj vnaprej. Kaj boš naredil, če bo približujoči preblizu tebe? Lahko zaviješ desno, ali bo treba pristati na pobočju? Lahko zaviješ hitro levo, ali ti tam drug pilot zapira pobeg? Kričati na druge pilote ne bo efektivno, zato, ker je v tem trenutku verjetno že prepozno.

Popravi smer zgodaj

Odzovi se zgodaj na približujoč promet in potem leti v ravni liniji, kar jasno pokaže ostalim pilotom, kaj počneš. Poskusi predvidevati dogajanje vnaprej. Tako boš s svojim načinom letenja pomagal ustvarjati tekoč promet.

Dovoli prostor napakam

Vsi potrebujemo prostor, da reagiramo na nepričakovane zračne tokove in prometne zaplete. Ne zapiraj pilote k pobočju, ne preletavaj ali leti pod njimi brez 20 m manevrskega prostora.

Uporabi celotno pobočje

Ko je možno jadranje, nima veliko vpliva kdaj obrnemo. Če naredimo naš obhod dolg, pomeni, da je manj zavijanja ter manj kaosa.

'Prednost' je samo vodič

Ko imaš hrib na desni, imaš 'prednost', ampak to ne pomeni, da lahko letiš naravnost v druge in povzročiš nesrečo. To je samo način določitve pravila, kako ustvariti letenje bolj predvidljivo. Tvoja edina odgovornost je izmikati se drugim pilotom.

Leti zadaj, ne ob

Jadralna padala letijo z zelo podobno hitrostjo. Kadar prehitevaš, za zelo dolgo časa zavzameš prostor za zavijanje drugemu pilotu. Poskusimo slediti in tako ustvarimo en pas letenja.

Ustvarjaj prostor s spreminjanjem hitrosti

Če letiš ob pobočju z rokami gor (trim hitrost), boš pričeli dohitevati druge pilote. Še posebej, če si s težo na zgornji meji obremenitve padala ali če letiš padalo višje kategorije. Ni odgovornost drugih pilotov leteti hitreje; ti si ustvaril problem. Enako je kot pri vožnji z avtom, ko je potrebno vzdrževati varnostno razdaljo. Naj te ne bo strah voziti z zavorami, ne boš prevlekel padala s četrtino možnega zaviranja.

Zapomni si:

Izogibaj se z zavijanjem v desno, poglej pred zavijanjem in sledi uveljavljenemu prometnemu vzorcu. Ustvari prostor z uporabo celotnega pobočja, razmišljanjem vnaprej in zaviranjem, če je potrebno. Če je bil s katerim pilotom problem v zraku, se po letenju pogovori z njim. Pogosto ne vidiš, kar vidi on. Razmišljaš da je letel napačno, vendar je mogoče za tabo letel drug pilot, ki ga je blokiral da bi lahko letel tja, kamor bi naj bilo primerno.

Uživajte v zraku!

Etika pristanka

Landing area etiquette

So piloti, ki mislijo, da jim pravila letenja dajo brezpogojno prednost. Mislijo, da imajo drugi odgovornost, da se jim umaknejo iz njihove poti. Ampak to v zraku, na doletu, preletu ali pristanku ni res. Vsi piloti si delijo odgovornost skrbeti, da se ne zaletijo. Pravila letenja določajo prednost, ampak če se nekdo ne zaveda, ne vidi ali je mu onemogočen umik, nam nobeno pravilo ne pomaga.

V Franciji sem bil priča trku dveh pilotov v zraku (k sreči brez resnih poškodb), kjer je prvi pilot že nekaj sekund pred trkom jasno videl drugega, a je bil tako prepričan v svojo 'prednost', da ni reagiral. Drugi pilot ni videl neizogibnega trčenja dokler ni bilo prepozno, ko je tudi prvi pilot že postal zaslepljen s soncem.

Podobne težave se lahko pojavijo pri doletu v pristanek in pri pristajanju. Pravilo v letalskih pravilih se glasi nekako takole: »Pilot, ki pristaja ali je na zadnjem doletu na pristanek ima prednost pred pilotom v zraku ali na tleh. Med pristajanjem naj pilot pusti prostor na svoji levi za vse, ki so že pristali, še pristajajo ali vzletajo. In ko pristane, se naj umakne takoj, ko je mogoče.« Kljub pravilom, se tudi na letališčih z ATC (Air Traffic Control) kontrolorjem zgodi kaj nenavadnega in morajo pristajajoča letala ponoviti pristanek zaradi oviranja na stezi.

Nobena naša območja ne morejo imeti tako kontroliranih okoliščin. Na nekaterih lokacijah imamo na voljo velika območja za pristajanje, tako na vrhu kot v dolini. Tam so konflikti, med tistimi, ki so že pristali in tistimi, ki so v pristajalnem doletu, zelo redki. So pa tudi lokacije z manjšimi pristanki, še posebej iz perspektive zmajarjev, ki prihajajo s hitrostjo okoli 45 km/h in potrebujejo tudi do 100 metrov, da lahko varno pristanejo. Jadralni padalci imajo srečo, ker lahko pristanejo počasneje, ni učinka tal in se lahko takoj ustavijo, ko pilot stopi na tla. Če ima padalec dober prilet, ne potrebuje velike površine za pristanek. Samo poglejte koliko malo prostora za pristanek potrebujejo 'pikaši'!

Zmajarji potrebujejo za pristanek blizu neke točke veliko večji prostor, saj je učinek zemlje (povečan vzgon in zmanjšan upor) močno opazen in je dolet povečan. Vsakemu krilu, ki se približa tlom za manj kot je razpon krila, je njegova učinkovitost vidno povečana zaradi učinka tal. Povečan dolet je še posebej opazen pri krilih višje vitkosti, tekmovalnih zmajih ali nagnjenem terenu, dolet se lahko podaljša tako daleč, da lahko preseneti tudi zelo izkušenega pilota.

Vse to pomeni, da je pomembno, da pilot ki je že pristal, preveri kje so še ostali pristajajoči piloti, preden se umakne iz pristanka. Tukaj imajo jadralni padalci spet prednost, saj krilo leži na tleh in pilot gleda nazaj od koder je prišel. Nasprotno je pri zmajarjih, ki imajo pod svojim krilom zelo slabo vidljivost nad sebe in za seboj. Za njih je nujno, da ugotovijo pozicije vseh drugih kril že ob priletu. Stoječo tarčo je lažje zgrešiti, kot nekaj kar se nepredvidljivo premika. Ni važno kaj letite, vaša dolžnost je, da se čimprej umaknete iz mesta za pristajanje. Pustite pospravljanje, prijavljanje letov, telefonska klicanja, pogovore z ostalimi na tleh,…, dokler niste na varnem izven pristanka. Kljub vsem tem navodilom se še vedno pojavljajo okoliščine, kjer se to pravilo ne upošteva, konča pa se s polomljenim zmajem ali kakšno zlomljeno kostjo pilota. Prav tako so v nevarnosti tudi gledalci in živali.

Kaj je iz vidika pilota, ki je v pristajalnem doletu, možno storiti glede varnega pristajanja? Najbolj pomemben je dobro nastavljen prilet, ki vključuje možnost spremembe plana ali celo pristajalne lokacije. Na pristajanju na vzletišče, 'top landingu', si mora zapomniti, da je preleteti pristanek dobra izbira za prekinitev pristajalnega manevra. Tisti piloti, ki so že pristali, se morajo potruditi, da niso vzrok prepira ali nesreče na tleh. S tem se daje zgled ostalim pilotom, da so tudi sami pozorni in varni.

Preprost pristop k nastavitvam pristajanja

A simple aproach to landings setups

Oddaljitev stran od poznanega pristanka je lahko za začetnike kar malce strašljiva. Kako veš ali lahko dosežeš naslednji pristanek? Kaj če je tam daljnovod? Kako veš, kam piha veter, brez vetrne vreče?

Poglejmo si splošen pristop k pristajanju, ki ga lahko prilagodimo vsem okoliščinam. Ta predvideva rahle vetrove in nekaj odprtih travnikov blizu vasi.

Določi smer vetra

Ko se približuješ območju in še imaš dovolj višine za izbiro alternativnega pristanka, preveri smer vetra. Najprej glej za očitnimi indikatorji vetra (dim, prah, drevesa, valovanje na vodi…).

Če očitni indikatorji niso vidni, prični delati rahle kroge in opazuj drsenje glede na tla. Veter bo raztegnil krog in hitrost glede na tla bo manjša, ko boš obrnjen v veter. Vidna potrditev omogoči razvoj sposobnosti tudi za pristanek brez pomoči inštrumenta. Vsekakor naredi sekundarno potrditev z uporabo GPS-a. Opazuj GPS hitrost glede na zemljo pri letenju v širših krogih in ko je najnižja, si postavljen v veter.

Poišči odprt travnik, poravnan z vetrom in prepoznaj nevarnosti

Večji travnik ti da več prostora za napake in pomaga zgladiti zračni tok. Telefonskim linijam in daljnovodom se največkrat izogibamo, ni pa nevarno leteti vzporedno z njimi. Visoka drevesa proizvajajo daljše turbulence in je zelo nevarno pristajati za njimi. Paziti moramo ali so na travniku luknje in večje kamenje, ali pa živali, ki bi nas lahko ogrozile. Nekatere živali so indiferentne ob našem pristanku (krave, ovce), nekatere pa lahko postanejo nevarne (psi, konji, biki). Oglejte si možnost morebitnega umika.

Upoštevaj nagib pristanka

Hrbtni veter ali rahlo termično dviganje bosta privedla do zelo dolgega doleta pred pristankom, ki se lahko na žalost konča v grmovju. Če je veter res zelo rahel, lahko pristaneš navkreber, da zmanjšaš razdaljo leta. Narediti je treba hitrejši dolet, z dobrim, globokim končnim zaviranjem za mehek pristanek.

Izberi si način pristopa

Pristajanje iz pristajalnega zavoja (let z vetrom, prečni let, let proti vetru) ni vedno najbolj varna izbira. Odvisno od okoliščin se odločimo tudi za druge pristope, pristajanje z 'osmicami' ali celo bočni pristanek v močnem vetru. Vedno planiraj najdaljši možen raven dolet, na ta način ne bo treba delati zavojev, da bi se izognil turbulencam, povzročenih od zemeljskih ovir. Upoštevaj vrsto terena in možnosti rezervnih pristankov, tako da nikoli ne prideš v situacijo, ki te pripelje v pristanek v pogojih s padajočim, turbulentnim in nepredvidljivim zrakom.

Izberi si točko

Naj ti pride v navado, da si pred pristankom izbereš točko, kjer boš pristal, s tem treniraš točnost pristajanja, ki ti lahko pride prav naslednjič, ko boš moral pristajati na manjšem travniku. To lahko pomaga tudi izogniti se 'odpravljanju nevarnosti', če slučajno spodbudimo pozornost bojnega bika, ko vdremo v njegov ograjeni prostor ;-)

Izogibaj se nizkih zavijanj

To je težava večine pilotov. Narediš lep pristop in potem v zadnjem trenutku vidiš nevarnost ter močno zaviješ. To garantira zelo trd pristanek, saj se pilot ujame v močan nihaj s krilom. Kljub temu da opaziš nevarnost, leti naravnost in z zaviranjem pretvori hitrost v višino, da preletiš oviro. Če prilagodiš prvotno nastavitev, stori to zelo rahlo, majhen poteg krmilne ročke je običajno dovolj, da končno pristajalno mesto spremeniš za nekaj metrov in to je pogosto vse, kar potrebuješ.

Noge ven iz sedeža

Po dolgem času letenja si pogosto utrujen in je zelo mamljivo sedeti v sedežu do zadnjega trenutka. To je pogost vzrok poškodb gležnja, saj so noge pred težiščem telesa, namesto pod njim. Tako je celotna sila tvoje teže prenesena na gibljiv sklep, namenjen gibanju, ne ustavljanju telesa.

Pristajaj s hitrostjo

Proti našim instinktom je, da letimo hitreje bliže tal, ampak če želimo lep dolet in mehak pristanek, je to tisto, kar mora ustvariti vaše krilo. Dolet z dobro vertikalno zaokrožitvijo, ki zmanjša vpliv pritiska navzdol. Nežno in počasi spusti zavore, ko si izven sedeža, da pridobiš hitrost in drsiš z nogami tik nad tlemi. To je trenutek, ko globoko potegneš zavore in jih držiš, tako pristaneš kot peresce. Če zamujaš pri zaviranju, pristanek ne bo ravno eleganten. Če si prehiter pri zaviranju, dobiš preveč višine, zato nato podaljšaj dolet z nekaj 'metuljastimi' potegi zavor (postopen poteg in hiter spust zavor). Vaja dela mojstra.