Naj najboljši zmaga

»Zmagal bi, če le ne bi ...« Šampion ne bo nikoli izrekel teh besed, pravi Bruce Goldsmith. V članku pojasni, kaj je potrebno, če želiš postati profesionalni tekmovalec, navadni smrtniki pa bomo med branjem našli kak izgovor.

1. Najboljša oprema   
Za resno tekmovanje potrebuješ najboljšo opremo. Izjemno pomembna je zmogljivost, stabilnost in okretnost padala. Celo najboljši piloti lahko konstantno zmagujejo le, če letijo najboljša padala. Za zmago je potreben tudi najboljši sedež in instrumenti. Varuj se poceni padal. Enostaven zakon ponudbe in povpraševanja narekuje, da so padala, s katerimi bi želeli vsi leteti, draga, tista, ki jih pa nihče noče, pa poceni. Sedež je prav tako pomemben kot padalo, saj ravno tako kot kombinacija pilot/padalo, vpliva na zmogljivost, stabilnost in okretnost.

2. Varovanje
Bistvena instrumenta na tekmovanjih sta GPS in vario. Brez dvoma bi od vsakega morali imeti po dvoje. In to dva popolnoma neodvisna instrumenta. Ni dovolj imeti GPS in logger, ki dobiva podatke iz GPS sprejemnika. Potrebna sta dva popolnoma neodvisna GPSa. Oba instrumenta naj tudi nikoli ne bosta istega proizvajalca ali modela. Če se pojavi problem pri enem proizvajalcu, imaš pa dva enaka instrumenta, je mogoče, da bosta imela oba hkrati težave. Čeprav je to redko, se dogaja. Videl sem že instrumente, ki so prenehali delovati pod –5°C. Če prenehata delovati oba, boš izgubil tekmo.

3. Štartaj hitro
Pogosto je okno za štart precej dolgo. Pri odločitvi, kdaj štartati, se moraš zavedati, da lahko gre kaj narobe. Lahko imaš na primer zavozlane vrvice. Če opaziš vozel šele v zraku, boš moral pristati in ponovno štartati. To traja kakih petnajst minut. Zato si vedno vzemi malo rezerve za take stvari.

4. Zmanjšaj tveganje
Instrumente vedno zavaruj s neodvisno pripetimi vrvicami. Neki Hugh Miller (urednik Cross Countryja; op. prev.) je bil nekoč na Evropskem prvenstvu drugi, pa je izgubil pozicijo samo zato, ker je imel oba fotoaparata pripeta na isto vrvico, ki se je zrahljala. Kar na jok mu je šlo, ko ju je gledal kako letita 3000 m proti zemlji.
5. Ne spreminjaj 
Pred tekmo vedno napravi preskusni let, da preveriš vso opremo. Oprema mora biti do zadnje podrobnosti taka, kot bo na tekmi. Ne samo isto padalo in sedež, temveč tudi kombinezon, sončna očala in celo rokavice. Toliko stvari lahko gre narobe, da se ne splača tvegati. Poznam pilota, ki je med tekmovanjem kupil nova sončna očala. Ko pa je naslednji dan letel, je opazil, da z njimi ni dobro videl na instrumente. Če menjaš kombinezon, se lahko drugačna zadrga zatakne kam ob sedež. Celo mobitel v drugem žepu lahko moti instrumente. Pri testiranju opreme pred tekmo ne moreš biti nikoli dovolj previden.  

6. Najprej preizkusi
Letenje z balastom je hitrejše, vpliva pa tudi na upravljanje (hendling) padala. Ko letim z balastom, potrebujem bolj dinamičen sedež, da zmanjšam vpliv na okretnost padala. Videl sem pilote, ki letijo z balastom samo na tekmah. Če prej ne vadite, to ni preveč dobra zamisel.

7. Planiraj kot si načrtoval
Padala vse bolje planirajo in posebej pri krajših tekmah je planiranje proti cilju zelo pomembno. Običajno je tisti, ki se prvi odloči za ciljni dolet in do cilja tudi pride, zmagovalec. Prepričaj se, če instrument premore dober kalkulator za ciljni dolet in da dobro razumeš, kako to počne. Vedeti moraš, če upošteva kompenzacijo zaradi vetra in če jo, na kak način. Ali kalkulator odstrani 400 m cilinder okoli obratne točke? Vse to in še marsikaj, je vitalnega pomena pri oceni zanesljivosti kalkulatorja za ciljni dolet.

8. Si dovolj vadil?
Tekmovalnega padala naj ne bi letel, če ne naletiš vsaj 100 ur na leto. To je pomembno predvsem zaradi varnosti. Osebno sem zadnja leta naletel približno 300 ur na leto, kar je tipično za vsakega vrhunskega tekmovalca. Ponavadi skušam v dnevih pred tekmo kake dve ali tri ure naleteti v podbnih razmerah in če se le da na istem terenu.

9. Pospeševalec v enem kosu
ečino padal prodajajo s pospeševalnikom iz dveh delov. En del je na gurtnah, z delom na katerem je prečka pospeševalca, pa je povezan z Brummelovimi spojkami. Tak sistem je primeren za vsakodnevno uporabo, za tekmovanja pa ni idealen. Največja pomanjkljivost je, da se spojke lahko zataknejo za sedež (ne gredo skozi odprtino) in vam tako preprečujejo da bi uporabili celoten razpon pospeševalca. Sicer je to odvisno od sedeža in kolik je razpon pospeševalca, je pa pogost problem. Da se temu izognem, uporabljam eno vrvico, ki gre od prečke pospeševalca, vse do škripčevja na gurtnah. Slabost je, da se na da enostavno menjati padala, sedež pa mora biti stalno pripet na kupolo. Vrvice pospeševalca imajo grdo navado, da se trgajo. Manj kot je členov na povezavi, manj verjetno je, da se bo kaj strgalo.

To je samo nekaj osnovnih napotkov, ki bi naj tekmovalcu pomagali, da kar najbolje izkoristi svoje zmožnosti in da mu ne bi drobne, nadležne stvari pokvarile rezultata. Seveda je mogoče zmagati brez vsega naštetega, vsekakor pa pomaga. Spomnite se koliko vas stane tekmovanje, potem ko seštejete stroške potovanja, štartnino, bivanje, itd. Zlahka znese kakih 1000 do 2000 evrov na tekmo. Ogromna zguba je, če izgubite tekmo zato ker niste bili dovolj previdni. Varčevati na opremi se preprosto ne splača. Če želiš zmagati, potrebuješ najboljšo in najzaneslivejšo opremo, kar je je moč dobiti.  

Vir: Cross Country, september-oktober 2004, št. 95
Prevod: Matej Belčič